Zakaj si ljudje želijo ostati v mestu, se vanj vrniti ali si tam ustvariti prihodnost? Celjski poskusi na področju mestnega vzdušja ponujajo pet zelo človeških spoznanj.
Kaj daje mestu dušo?
To je precej nenavadno vprašanje za projekt urbanih inovacij. Običajno govorimo o stanovanjih, delovnih mestih, znanjih in spretnostih, mobilnosti ter infrastrukturi. Toda ko se ljudje odločajo, kje si bodo ustvarili življenje, v enačbo vstopi nekaj precej manj oprijemljivega.
Občutek.
Privlačnost, ki je ne znamo pojasniti. Občutek, da se nekaj dogaja. Da lahko spoznamo nove ljudi in raziskujemo različne možnosti. Da se lahko zamisel spremeni v nekaj resničnega. Da je to kraj, kjer lahko čutimo pripadnost in kjer lahko nekaj spremenimo.
Prav to vprašanje raziskuje zavezništvo MAG-NET, ki si prizadeva razumeti, kako lahko Celje postane privlačnejše za prebivalce, mlade in talente.
In ena najbolj nekonvencionalnih nekdanjih prebivalk Celja ponuja zanimivo izhodišče za razmislek.
Alma M. Karlin je bila pisateljica, nadarjena jezikoslovka in raziskovalka, ki se je leta 1919 iz Celja odpravila na izjemno osemletno potovanje okoli sveta. V času, ko je bilo že samo dejstvo, da ženska potuje samostojno, nekaj izjemnega, je izbrala pot, ki je daleč presegala družbene konvencije njenega časa.
Njena zgodba govori o treh lastnostih, ki se zdijo presenetljivo pomembne tudi za današnja mesta:
Odprtost. Pogum. Radovednost.
Kaj se torej lahko druga mesta naučijo iz dogajanja v Celju?
1. Začnite pri ljudeh
Med nedavnim obiskom Celja smo se pogovarjali o tem, kaj v praksi pravzaprav pomeni oblikovanje rešitev, osredotočeno na ljudi. Sporočilo je bilo osvežujoče preprosto: namesto da sedimo v prostoru in odločamo, kaj ljudje potrebujejo, pojdimo mednje. Pogovarjajmo se z njimi. Razumimo, kako živijo. Skupaj razvijajmo zamisli in bodimo pripravljeni te zamisli spreminjati, ko pridobivamo nova spoznanja.
Ali kot je bilo povedano med obiskom: »Ne rešitve za ljudi, temveč rešitve z ljudmi.«
MAG-NET-ove »MAG-NETične ekipe« (skupine deležnikov, ki se osredotočajo na vrsto tematskih izzivov, in sicer mobilnost, stanovanja, mestno vzdušje, delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in energijo) ta pristop uresničujejo v praksi. Pri obravnavi resničnih urbanih izzivov namreč povezujejo ljudi iz različnih organizacij, poklicev in družbenih okolij.
Navsezadnje je magnetno mesto nekaj, kar ljudje pomagajo soustvarjati.
2. Dajte ljudem razloge, da svoje mesto doživijo drugače
Septembra je Celje to zamisel preizkusilo s prvim festivalom ALMA, prvim pilotnim preizkusom, ki je nastal v okviru MAG-NET-ovega izziva Vzdušje v mestu.
V petih dneh je 28 dogodkov na 14 prizoriščih privabilo 1.602 obiskovalca.
Glasba, film, literatura, fotografija, kulinarika, potovanja in pripovedovanje zgodb so napolnili različne kotičke mesta, od nabrežja Savinje in Mestne plaže do kulturnih prizorišč, Mestnega gozda in krajev, povezanih s samo Almo.
Celje je za pet dni postalo prostor sprehajanja, srečevanja, odkrivanja in sodelovanja.
Mestno vzdušje lahko zveni kot abstrakten pojem. Festival ALMA pa ga spreminja v nekaj oprijemljivega.
3. Ne pozabite, da so lahko največje bogastvo mesta prav njegovi ljudje
Dober teden pozneje je Celje gostilo dogodek EUI Policy Lab »Kjer se ljudje odločijo ostati: ustvarjanje odpornih mest« (Where People Choose to Stay: Creating Resilient Cities).
Skoraj 100 udeležencev iz mest po vsej Evropi je prišlo raziskovat vprašanje, s katerim se soočajo mesta po vsej celini: kako ustvariti mesta, v katerih ljudje vidijo svojo prihodnost?
Nato so doživeli Celje.
Toplino. Gostoljubnost. Pristnost. Odlično hrano. Prijetno povezanost mesta, v katerem se vse zdi blizu in povezano.
Predvsem pa so spoznali izjemno mlado ekipo.
Njihova energija, odprtost, motivacija in predanost so na obiskovalce naredile močan vtis. Med enim od mojih obiskov je nekdo dogajanje v Celju opisal kot »pomlad upanja«.
Ker ekipo dobro poznam, zlahka razumem, kaj je s tem mislil.
Mesta vlagajo ogromno truda v privabljanje talentov. Včasih pa bi morali več pozornosti nameniti nadarjenim in predanim ljudem, ki že živijo v teh krajih in jih tiho spreminjajo – ljudem, ki so njihova življenjska sila.
4. Imejte pogum, da postanete še bolj to, kar ste
Manjša mesta se pogosto sprašujejo, kako lahko tekmujejo s prestolnicami in večjimi urbanimi središči.
Mislim, da moramo vprašanje zastaviti drugače:
Kaj lahko naše mesto ponudi prav zato, ker je drugačno?
Celju ni treba postati manjša Ljubljana, Dunaj, Amsterdam ali Berlin.
Je mesto po meri človeka. Narava je blizu. Razdalje so kratke. Ljudje se lahko hitro povežejo. Ima zgodovino, kulturo, gastronomijo, podjetnost in rastočo skupnost ljudi, ki želijo stvari premikati naprej.
To so sestavine, iz katerih lahko zraste edinstvena urbana izkušnja.
Tudi za to je potreben pogum: upreti se skušnjavi posnemanja drugih in postati samozavestnejši v lastni identiteti.
Alma Karlin je zagotovo razumela, koliko poguma je potrebnega, da izbereš svojo pot.
5. Poiščite svojo Almo
V središču te zgodbe je čudovito jezikovno naključje.
V španščini alma pomeni duša.
Festival ALMA je seveda poimenovan po Almi Karlin, vendar se zdi to naključje izjemno pomenljivo.
Morda duša mesta živi v odnosih med njegovimi ljudmi.
V nekom, ki se odloči ustvariti nekaj, česar prej ni bilo. V institucijah, ki se odločijo sodelovati. V mladih, ki jim zaupamo odgovornost. V javnem prostoru, ki ga nenadoma napolni glasba. V nekom, ki vpraša: »Zakaj ne bi poskusili?«, in drugih, ki se mu odločijo pridružiti.
To nas pripelje nazaj k Almi Karlin.
Pred več kot stoletjem je s pogumom in radovednostjo zapustila Celje, da bi odkrivala svet.
Danes je nekaj istega duha mogoče prepoznati v ljudeh, ki oblikujejo prihodnost njenega rojstnega mesta: odprti so za nove zamisli, radovedni glede tega, kaj bi bilo mogoče, in dovolj pogumni, da poskusijo.
Morda Almino potovanje ni le del celjske preteklosti.
Morda se prav tu začne iskanje bolj magnetnega mesta: z razumevanjem tega, kaj je v našem kraju edinstvenega, s prepoznavanjem vrednosti ljudi, ki ga že oblikujejo, in s samozavestjo, da sledimo svoji poti.
In tako nam ostane vprašanje, ki bi si ga lahko zastavilo vsako mesto:
Kaj je tisto, zaradi česar bi se ljudje lahko zaljubili v naše mesto?
Morda se iskanje odgovora začne z razumevanjem duše kraja in ustvarjanjem prostora, v katerem lahko ta zacveti.
Eileen Crowley, strokovnjakinja za urbane inovacije